Menjavanje hiš ter miselnosti
Stres bom pustil naj si malo odpočije in se lotil druge teme, ki mi je zelo spremenila pogled na svet.
Menjavanja hiš, stanovanj ter miselnosti. Ja ta teden se mi piše. Super je.
Nepremičnina!
Sveti objekt slehernega slovenca. Za hišo ali stanovanje je pripravljen delati in se zgarat. Samo, da bo nekaj končno moje. 30 let kreditov, odrekanj, suhega kruha in mlačne vode.
Pa saj ni za zamerit, nepremičnina, tako kot avto, pomeni neko vrsto svobode, pomeni živeti po svojih pravilih, pod svojo streho. Ta svoboda lahko sicer pride za kar visoko ceno, sploh če nam nepremičnina pomeni še nek statusni simbol.
Tukaj sem se rodil, tukaj bom umrl, tako kot pred mano moj foter, ki je to hišo z golimi rokami in nosečo mamo zgradil. Sam, s kopico prijateljev in litri cvička ter radenske. A to je bilo v Jugi, ko so bile hiše zastonj in življenje bolj preprosto.
Nekaj na to temo slišim vsak dan od znancev in neznancev.
Ja hiše in stanovanja so danes dražja kot so bila a to ni namen tega zapisa.
Kaj pomeni živeti pod svojo streho?
To res pomeni živeti po svojih pravilih? Ali moram za to, da živim svoje življenje "my way" res najprej garati in si potem za celo življenje prikleniti kuglo na gleženj?
V krogu 400m okoli meni živi 10+ upokojenk, samih, v svojih 400m2 velikih hišah. S pokojninami ranga rdeči križ... Ja tudi križ jih matra, saj morajo same skrbeti za to veliko hišo, jo ogrevati ter skidati sneg. Ja kugla je velika in težka a je njihova.
Včasih se nekateri zaradi upanja na kuglo celo na smrt skregajo s svojo družino. Še danes se živo spomnim prizora iz naše ulice, ko sta se dva dediča na ulici stepla tretji pa je čez balkon čisto potiho spuščal hladilnik na prikolico.
Tebi je lahko ti si stanovanje dobil od staršev, bi mi marsikdo, ki me bolje pozna, hitro zabrusil.
Ja morda, a to še ne pomeni, da si sam nisem priklenil te kugle, ko sem to stanovanje dobil. Enako, kot marsikdo drug sem vzel kredit ter 2 leti življenja posvetil izključno obnavljanju nečesa, kar je sedaj moj sveti objekt, nekaj je samo moje in kar bo moje do hmm... nekaj se je spremenilo.
Ni ti to Avstralija
Leta 2005, ko sem se pojal po Avstraliji in imel srečo preživeti teden dni pri naših družinskih prijateljih. Prijateljih, ki so tja pobegnili, ko jim je novo hišo v Sarajevu razdejala bomba. Takrat sem bil še 20 letni mulc in me hiše še niso zanimale. Vseeno se me je prijel pogovor z Nedinom. Ob čevapih je dejal: "Sem sem prišel s 700 markami v žepu, ženo in tremi hčerami (ne mi zamerit, slovnica zdajle verjetno zelo joka) Sedaj živim v tej lepi hiši z bazenom."
A to ni zgodba o njegovem uspehu, ki je, roko na srce, občudovanja vreden. Pretrpeli so res ogromno gorja.
Za ta zapis pa je bolj pomembno njegovo razmišljanje naprej:
"Mi se selimo po potrebi, veš glede na službo in koliko nas je v gospodinjstvu. Z ženo rabiva precej manjšo hišo kot sva jo, ko so bile vse 3 hčerke še doma. Z nama je samo še ta mlajša in ko ona gre pa... no ti bom pokazal."
Vsedli smo se v avto in odpeljali nekaj naselji stran. Prišli smo v čisto novo naselje. Hiš še ni bilo, bil pa je urejen park, ceste, smetnjaki so bili že tam prav tako ulična razsvetljava. Avstralci se gradnje lotevajo iz druge strani, ko se tam vseliš v novo hišo strojev več ni je samo še mir.
"Tu bo najina nova hiša, imela bo manj sob a večji vrt, ker si to želiva. Ta hiša ni več blizu šole, bližje je zdravstvenemu domu, trgovinam ter drugim stvarem, ki jih bova bolj potrebovala." "A kar tako se selite sem in tja" sem bil začuden. "Ja! Pa saj to naročiš da te preselijo, agent ti proda staro hišo ti pa medtem s selitvenim servisom preseliš stvari v novo. To je vse zelo hitro narejeno" mi je odvrnil.
Kaj?! Sem si mislil takrat. Da bi jaz šel iz svoje hiše v kateri sem odraščal?! Kako bi se to navadil, če pa zdaj vem, kje vse je, vse mi je domače, vse je v mojem comfort zonu. No to je verjetno Avstralija tam je drugače kot v Sloveniji.
Seveda je, razmišljajo drugače. Nepremičnina ni svet objekt ampak samo objekt.
Premik nepremičnin
Leta nazaj, ko so se starši ter stari starši odselili in nama z bratom omogočili, da si na nogo prikleneva precej manjšo kuglo, kot bi si jo drugače, če bi hišo ali stanovanje kupovala sama, se še nisem zavedal, da v resnici razmišljajo precej drugače, kot večina.
Oboji, so sicer bili vezani na nepremičnino, a so vseeno to kuglo za trenutek odvrgli ter se preselili drugam. Oboji so, vsaj po mojem občutku, z izbiro kje živijo tudi bolj zadovoljni. Živijo v naravi, na vasi kjer je bolj preprosto, manj trušča, kjer si ljudje še pomagajo. No edino optika, ta res še manjka mojim staršem pa še ta očitno kmalu bo.
Potreba je izrinila navado. Torej se Avstralija le lahko zgodi tudi v Sloveniji.
Dobro leto ali dve nazaj sem se v mislih že poigraval z idejo, kaj bi s to svojo nepremičnino še lahko počel. Pa ne kaj bi lahko obnavljal, saj sem obnove ter predvsem delavcev v hiši precej sit. Nekaj drugega... Morda pa me je ta moja kugla vseeno že malo žulila...
Na 24ur sem lansko leto slučajno zasledil članek o menjavanju hiš:
http://www.24ur.com/novice/slovenija/bi-svoje-stanovanje-za-teden-dni-zamenjali-za-vikend-na-tajskem.html
To je bilo to! Takoj je stekel pogovor s punco ali nama je to všeč ali ne. Kako bi se počutila, če bi nekdo tuj, nekdo ki ga sploh ne poznava, spal v najini postelji, sedel na najinam kavču in se na sploh sprehajal po najinem svetem objektu.
Oba sva se strinjala, da naju to ne moti, da naju izkušnja sicer straši a naju hkrati tudi zelo privlači. Veselila sva se ideji o novih poznanstvih, o novih krajih ter na koncu tudi seveda ideji o prihranku denarja.
Čas za menjavo
Lansko leto sva izpeljala 7 menjav. Za letos pa imava v načrtu 5 menjav. Noro vem. Ko ljudem razlagam o možnosti menjave hiš, me vedno debelo gledajo.
Ponavadi mi rečejo:
V moji postelji pa že ne bo noben spal!
To je moj prostor v njem se počutim varen in ga ne morem dat nekomu, ki ga bo zlorabil
Kaj pa ko ti bodo kaj uničili?
Pa si ziher, da ti ne bodo ničesar ukradli?
To se ne bo dobro končalo!
Kr svojo hišo boš dal nekomu?
Ti nisi normalen
Po omarah ti bodo brskal, ti nisi normalen
Debelo gledajo so tiho in si verjetno mislijo ti nisi normalen
Razumem njihovo bojazen in ljudi tudi ne skušam prepričevat v nasprotno.
Bom pa vseeno povedal moje izkušnje ter občutke z menjavami dosedaj. Spoznala sva enkratne ljudi. Nekateri so nama prepustili hišo brez potrebe po menjavi nazaj pa čeprav upava, da se bodo vseeno odločili obiskat Slovenijo v prihodnosti. Imela sva možnost izkusiti Francijo ter Toskano kot prava lokalca. Živela sva npr v hiši z vrtom v Parizu, v Provansanski vili z bazenom, v varovanem naselju v Nici (ja Florida za francoze) ter v stari strašljivi hiši z žgačkljivo preteklostji nekje v redneck predelu Francije. (Več o najinem potovanju na blogu https://findpenguins.com/fluxfox)
Ljudje so najino stanovanje pustili v isti obliki, kot so ga dobili in razen angležev, ki ne znajo parkirat najini sosedje niso imeli pripomb. Tudi ukradli niso ničesar.
Strah se je razblinin ostalo je samo še pričakovanje.
Te izkušnje so naredile veliko spremembo v mojem razmišljanju o nepremičninah. Na njo sem začel gledat, kot na objekt, ki mi bo služil in ne na objekt, kateremu bom služil jaz. Upa naj raje, da mi bo dobro služil, drugače ga bom zamenjal :).
Ej kje je moja kugla?!